razlika med nizko in visoko napetostjo
Nizka in visoka napetost predstavljata osnovne razlike v elektroenergetskih sistemih, pri čemer vsaka služi določenim namenom pri distribuciji in uporabi energije. Nizka napetost splošno sega od 50 do 1000 voltov AC ali od 120 do 1500 voltov DC, kar je običajno prisotno v bivalnih in poslovnih prostorih za vsakdanje električne potrebe. Visoka napetost, vendar, deluje nad temi meji, pogosto doseže tisoče ali stotine tisoč voltov, primarno uporabljena pri prenosu energije in v industrijskih aplikacijah. Glavna razlika leži v njuni funkcionalnosti: sistemi z nizko napetostjo so načrtovani za varnost končnega uporabnika in neposredno porabo energije, zlasti z varnostnimi mehanizmi in standardnimi vtičnicami, medtem ko se sistemi z visoko napetostjo izkazujejo pri učinkovitem prenosu energije na daljne razdalje z minimalnimi izgubami. Tehnologija za razlike napetosti vključuje transformatorje, ki napetost povečajo za prenos in jo zmanjšajo za porabo. Ta dualni pristop omogoča sodobnemu elektroenergetskemu omrežju učinkovito delovanje, s katerim uravnoteži potrebo po učinkoviti distribuciji energije ter varno in dostopno energijo za uporabnike. Aplikacije se razlikujejo od gonjenja gospodinjskih aparatur z nizko napetostjo do ohranjanja nacionalnih elektroenergetskih omrežij s sistemom visoke napetosti, kar dokazuje pomembnost obeh ravni napetosti v naši elektroenergetski infrastrukturi.